Njena pripoved o deklici, ki je odraščala v čustveno in fizično nasilnem okolju in ženski, ki se sooča z zlorabo, je srce parajoča brutalno iskrena zgodba preobrazbe, zdravljenja, najdenja sebe, svojega semena življenja v zmrznjeni pokrajini brez starševske ljubezni. Literarna junakinja se skozi zgodbo prerodi vase. Ljubezen, ki je ni prejela, najde v sebi. Skozi pripoved se rodi v novo otroštvo.” – Romana Aniya Ercegović
“In to je v svojem bistvu zgodba zbirke Pankrt. To je zgodba o dveh strahotno poškodovanih ljudeh, ki sta v nepremišljeni spolni združitvi spočela novo bitje ter ga – strahotno poškodovala. Saj drugače ni moglo biti. Kar prejmeš, to daš naprej. Česar nimaš, ne moreš. Zlasti če si obenem nagnjen k pozunanjanju, kar pomeni, da svet doživljaš s perspektive, da so za vso tvojo nesrečo krivi drugi, in te druge – vsaj tiste, ki so šibkejši od tebe – zlorabljaš kot koš za smeti, v katerega redno bruhaš vse svoje frustracije, obžalovanja, jezo, zamero, gnus, sram, krivdo, nemoč … Da ti za nekaj ur odleže. Ker potem si spet »čist«. Si »v redu«. Ničesar nisi kriv, nič ni tvoja odgovornost, v resnici si žrtev … – in nekoč si verjetno res bil. Kot otrok. Ko pa odrasteš, se tovrstnemu početju ne reče drugače kot zloraba.” – Aleksandra Kocmut
Iz knjige:
Mati ali je v tebi kakšna pokrajina
ki bi pobožala otroške rane ognjene ograde
ki si mi jih dala za doto in so me naredile
nedosegljivo za prejemanje dobrot življenja
Kaj si čutila ti mati ko sem jedla trtne vitice
in nabrane vijolice samotna na robu jase
Ali v bližini globeli Tisti čas mi je pripadal
Ker sem čutila dobrohotnost zemlje ne tebe
O avtorici:
Je slavistka in anglistka, vrsto let je delala kot učiteljica angleščine na Osnovni šoli Slivnica. Izpopolnjevala se je tudi v tujini (Glasgow, Dublin, London, York, Pariz). Piše priročnike za učenje tujih jezikov, strokovne pedagoške članke, recenzije in literarne kolumne.
Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Rast, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja, Fontana, SRP, Apokalipsa, Naša žena, Ženska, Vzgoja, Štajerski tednik, Bistriška panorama, Locutio in Ventilator besed. Njeno poezijo lahko beremo tudi na spletnih portalih Vrabec anarhist in Poetry.net, kjer objavljajo pesniki iz vsega sveta.
Ob poeziji ustvarja tudi izpovedno prozo, dramska besedila, zgodbice za otroke, piše pesmi, intervjuje, portrete, impresije. Sodeluje na literarnih večerih, radijskih oddajah in vodi literarna srečanja.
Na več mednarodnih natečajih za poezijo in pesništvo je bila uvrščena med finaliste.
Iz medijev:
Miša Gams: predstavitev knjige v oddaji Beremo (program ARS, radio SLO, 23. 01. 2026)
