Gilbert je večino življenja preživel zunaj ZDA, v Italiji, Angliji, Franciji, na Danskem, na grških otokih in na Japonskem. Na presečišču avtobiografije, intelektualnih prostorov in pokrajin nam Gilbert v natančnem pesniškem jeziku slika univerzalna človeška občutja ljubezni, izgube in osame, pri čemer pokrajina in stvari, ki jih opisuje, same postanejo pesniški subjekt, meja med človeškim, materialnim in nematerialnim pa nedoločna in zabrisana.
Gilbertova pesniška pričevanja, ki premišljajo – in na novo osmišljajo – zgodbe iz antične mitologije, angleške književnosti in kitajske lirike, se v prepletanju svetega in profanega, visokega in nizkega, bolj kot postmodernemu eklekticizmu približujejo najsodobnejšim smerem v humanistiki in družboslovju, ki pomen razumejo kot produkt nenehne interakcije okolja in človeške dejavnosti.
Opremljena s strokovnim uvodom Lore Tomaš, je zbirka pomemben doprinos ne le k literarni zgodovini, marveč tudi k humanistiki.