Razpoke v oklepu

Pesnik prepleta podobe sonca in lune, ki simbolizirata dualnost svetlobe in teme, upanja in žalosti, ter iskanje ravnotežja med njimi. V svojih verzih avtor razmišlja o boju posameznika z družbo, o pomembnosti samospoznanja in o vrednotah, ki vodijo življenje.

Njegov slog je bogat z metaforami in slikovitimi opisi, ki bralca popeljejo v svet sanj in introspekcije.

Knjiga s svojo iskrenostjo in refleksijo o smislu človeške izkušnje nagovarja vsakega, ki išče globlji pomen in lepoto v vsakodnevnih trenutkih.

NEZNANO

Pridi, skupaj greva v daljave,
le s tabo nekam si želim odit’,
zdaj v visoke daj prestave,
dajva si svoj svet zgradit’.

Skupaj dirjava v neznano,
sploh važno ni, kam vodi Pot!
Naj Življenje bo spontano
in vodi naj od človeka zmot.

Če pa ne zmoreš mi slediti,
le zate tempo bom upočasnil!
Ker se težkó je z mano zliti,
a zdaj čar dvojine sem odkril.

In ti brez skrbi vso Pot govori!
Ker edini te bom razumel.
Smej se, jokaj, malo nóri,
jaz bom le s tabo zvezde štel.

Nič ne boj se, zaupaj vame,
moj Duh ne bo se spremenil.
Kot zaupam jaz, da tvoje rame
bodo tu, jih ne bom ‘zgubil…

O avtorju:

Aleš Lubej je bil rojen 13.6. 1975 v Mariboru. Otroštvo je preživel v vasi Spodnje Jablane, v takratni ptujski občini (danes Občina Kidričevo). Po končani osnovni šoli v Cirkovcah je obiskoval Srednjo kovinarsko, strojno in metalurško šolo v Mariboru, smer oblikovalec kovin. Po končanem šolanju se je zaposlil v Centralnih delavnicah, današnjem SŽ VIT (Slovenske železnice – Vleka in Tehnika) v Mariboru. Leta 2012 se je v Maribor tudi preselil. Je človek, ki ga zanima veliko stvari. In jih skuša izraziti prav v eni od teh stvari, ki jih ima rad- v Besedi.