Z Matejevo poezijo sem se prvič srečala, ko sem bila še osnovnošolka. Oče mi je od nekod prinesel njegovo prvo zbirko, Moja pesem je moje življenje, v A4 formatu, speto s sponkami. Že takrat sem začela občudovati njegovo nadarjenost za pesnjenje. Matej je pisatelj, kantavtor, literarni kritik, urednik, prevajalec, predvsem pa pesnik. V mojem pesniškem spominu je zapisan kot mojster rime in avtor, ki zlahka obvladuje zahtevne pesniške oblike, kot so recimo soneti. Pričujoča zbirka je osvežilen in mojstrski odklon od poetike, ki smo je od njega vajeni – tokrat se je posvetil prostemu verzu in ponovno pokazal, da ve, kako se besedam streže.