Bil je sodobnik velikega italijanskega pesnika Danteja Alighierija (1265-1321). Živel je v času, ko je Evropo zajel nov val verskega življenja in vrsta verskih gibanj.
Pomembna sestavina Cerkve so postali člani Reda manjših bratov, ki ga je ustanovil sv. Frančišek Asiški. Ti so se vključili v razgibano misijonsko delo, ki je v tem času doživljalo pravi razcvet. Brat Odorik je odšel na pot proti Kitajski leta 1314, od tam se je vrnil leta 1330, potem ko je več let deloval v bližini dvora mongolskega kana in med podrejenim kitajskim prebivalstvom. Pred njim je o svoji poti na Kitajsko nekaj desetletij prej poročal pomemben svetovni popotnik Marko Polo.
Odorikov potopis predstavlja pomembno in dragoceno dopolnilo Polovega potopisa. Sodi torej v skupino štirih srednjeveških potopisov na Daljni Vzhod, ki so Evropi predstavili nepoznani svet, do tedaj zavit v legende in predstavljen s fantazijskimi izrazi. Brat Odorik je doslej v slovenskem zgodovinopisju in etnologiji veljal za najstarejšega znanega misijonarja z roba slovenskega etničnega prostora. Razprava je zato namenjena tudi vprašanju njegove etnične pripadnosti, njegovemu kultu, ki se je uveljavil na zahodni slovenski meji in zanimanju za njegov potopis s strani različnih znanstvenih disciplin.