V drevo Ane Pepelnik je pesniška zbirka, ki intimno, neposredno in brez olepševanja raziskuje bolečino, bližino, osamljenost, ljubezen in minljivost.

Pesmi nastajajo kot tok misli, občutkov in podob, pri čemer avtorica ostaja zvesta svoji značilni poetiki brez velikih začetnic in skoraj brez ločil. Prav ta odprta, gibljiva forma ustvarja občutek bližine in ranljivosti, kot da pesem nastaja pred bralcem v trenutku branja.

V zbirki se intimno nenehno prepleta z univerzalnim: drevo postane podoba umika, zavetja, vztrajanja in želje po drugačni obliki bivanja. Poezija Ane Pepelnik ne ponuja velikih odgovorov, ampak prostor, v katerem je mogoče obstati z negotovostjo, tesnobo in lepoto sveta hkrati.

✍️ O avtorici: 

Ana Pepelnik je ena najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih pesnic in prevajalk. Od pesniškega prvenca Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) je ustvarila bogat in dosleden pesniški opus, ki vključuje zbirke Utrip oranžnih luči na semaforjih, Cela večnost, Pod vtisom, Tehno, Treš in to se ne pove, ki je leta 2024 prejela nagrado kritiško sito. Za zbirki to se ne pove in V drevo je prejela nagrado Prešernovega sklada. Za zbirko V drevo je tudi letos (2026) nominirana za nagrado kritiško sito, ki jo Društvo slovenskih literarnih kritikov podeljuje najboljšemu izvirnemu slovenskemu leposlovnemu delu leta. Njena dela so pogosto nominirana tudi za Veronikino nagrado in Jenkovo nagrado, kar potrjuje njen vpliv in izvirnost v sodobnem literarnem prostoru.

Beseda založnika: 

Zbirka V drevo je krik in šepet hkrati – intimna in razgaljena pesniška forma, ki sledi toku zavesti, hkrati pa secira občutke izgube, navezanosti in obupa v ljubezni. Ana Pepelnik ostaja zvesta svojemu značilnemu slogu – melodični razbitosti, prostemu verzu in emocionalni iskrenosti, ki bralca ne pusti hladnega. Pesmi so prežete z občutkom ponavljanja, nenehnega vračanja k isti bolečini, k istemu vprašanju: kaj pomeni ostati brez tistega, kar te je oblikovalo?

Zbirka se poigrava z jezikom kot telesom, z odnosom kot ranljivim prostorom in z izgubo kot edino gotovostjo. Pesem postane oseba, naslovnica, naslovljenka, pogovor, molitev, izpoved. Zbirka V drevo je hkrati osebna in univerzalna – kot vsaka dobra poezija presega individualno izkušnjo in se zasidra v bralčevo lastno zgodovino čustvovanja.