Življenje revnega kmeta Jana dobi smisel šele z rojstvom hčerke Klare Fine Gulleborg. Med očetom in hčerjo se splete posebna vez. Klarina otroška leta so brezskrbna in harmonična. Ko odraste, se napoti v Stockholm, da bi si poiskala delo in tako družini pomagala odplačati dolg. Čez čas domov res pošlje denar, sama pa se ne vrne in po vasi zakrožijo govorice, da je prostitutka.
V žalosti in pričakovanju njene vrnitve se oče zateče v namišljen svet, v katerem je Klara cesarica, on pa cesar dežele Portugalije. Harmoničen odnos se odigrava na ozadju zadrtega vaškega življenja, lepo zaokrožena zgodba pa kljub preprostemu slogu veliko sporoča tudi med vrsticami.
Knjiga je v slovenščini na voljo prvič, za prevod in spremno besedo pa je poskrbela Mita Gustinčič Pahor.
O avtorici:
Selma Lagerlöf (1858–1940), največja pisateljica švedske književnosti, mojstrica lirične, preproste proze s pridihom pravljičnega. Navdih za svoje zgodbe je črpala iz pravljic in pripovedk, ki jih je kot deklica poslušala na värmlandskem podeželju. Debitirala je leta 1891 z romanom Gösta Berling. Leta 1909 je kot prva pisateljica dobila Nobelovo nagrado za književnost, leta 1914 pa je bila kot prva ženska izvoljena za članico Švedske akademije. Njena knjiga Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, ki je zaslovela po vsem svetu, je nastala po naročilu, kot učbenik za geografijo. Selma Lagerlöf se je tudi politično udejstvovala in se borila za žensko volilno pravico.