Dezorientalka

Prinaša povzetek tega, kakšno je bilo politično, družbeno in intelektualno življenje Irana v zadnjih šestdesetih letih in tako na ogled postavlja angažirane iranske laične in demokratične kroge, prek katerih se ta desetletja razkrivajo kot kronika ukradenih upov, v precejšnji meri tudi po zaslugi vmešavanja zahodnih sil.

Roman z obširnimi opombami pod črto komentira opisane politične dogodke in mimogrede rehabilitira pozabljene junake obdobja, v katerem bi bila možna tudi demokratizacija. Beremo ga lahko kot natančen in večplasten psihogram iranskega 20. stoletja, ki zajema tako fevdalno življenje v odmaknjenih pokrajinah kot urbano intelektualno, politično in revolucionarno vrenje v sedemdesetih letih, izteče pa se v neizogibnost izgnanstva, v katero je bilo v preteklosti in sedanjosti prisiljenih toliko Irancev.

Skozi družinsko zgodbo pripovedovalke je roman tudi zgodba o dolgem in kaotičnem osvobajanju štirih generacij žensk, osvajanju samostojnega statusa v vzhodnjaški deželi, v kateri ima skupnost prednost pred posameznikom, ter nazadnje tudi zgodba o možnosti, da pripovedovalka svobodno živi svojo dvoumno seksualnost, možnosti, ki jo lahko uresniči šele na Zahodu. Kjer pa se sooči z drugačnimi in zelo aktualnimi vprašanji, namreč vprašanjem pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo za istospolno usmerjene osebe.

Roman nas s spretno montažo fikcije in dejstev, mešanjem vzhodnjaških in zahodnjaških pasusov v zelo orientalskem načinu pripovedovanja zgodb s številnimi digresijami, sooči z množico odločilnih vprašanj o politični, osebni, spolni svobodi, vprašanj o izgnanstvu in integraciji, ki so temeljna vprašanja naših sedanjih družb.

O avtorici:

Négar Djavadi (1969) se je rodila v Iranu v premožni meščanski družini. Starša sta bila med vidnimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in nato Homeiniju. Po »islamski« revoluciji je pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se v Parizu pridružila očetu, ki se je tja zatekel pred političnim preganjanjem. Po študiju na bruseljski visoki šoli Insas in nekaj dramskih besedilih je začela dolgo kariero v filmu in na televiziji kot asistentka snemalca, montažerka, scenaristka (večkrat nagrajena), režiserka kratkih filmov in dokumentarcev. Dezorientalka (2016) je njen prvi roman, ki je v Franciji med bralci doživel velik uspeh in dobil vrsto prestižnih nagrad (Prix de L’Autre Monde 2016, Prix du Style 2016, Prix Emmanuel-Roblès 2017, Prix Première 2017, Prix littéraire de la Porte Dorée 2017, Prix du Roman News 2017).