Janko, mu je medtem potisnil v roke kozarček šnopsa. »Na naše, na slovansko stvar!« je glasno nazdravil črnobradi tovariš. »Tako je, Turku po gobcu!« je pohitel Pero, čokat vrstnik, ki je imel v drugi roki še steklenico. Lovro je samo dvignil napolnjeno čašico in po nekaj trenutkih dodal: »Za Vasila Levskega!« Trčili so, da je zažvenketalo. Zvrnili so ga na dušek in eden od njih se je glasno odkrehnil.
Ivan Vogrič (Iz knjige)
***
Naslov Drezanje v osje gnezdo je dvoumen: na prvi pogled je osje gnezdo Žvabovo mladostno delovanje, njegove nevarne ali tvegane ali zaletave (ne)odločitve, toda prava preizkušnja literarnega junaka čaka šele, ko so njegova mladostna leta za njim, ko je za njim izkušnja s hudo boleznijo in ko se odloči, da bo deloval za slovenstvo na njegovem obrobju. Šele tam, kjer je slovenstvo na prepihu, najbolj ogroženo, bo šlo zares.
Marko Golja (Iz spremne besede)
***
Ivan Vogrič (1963, Trst), magister zgodovinskih znanosti, publicist, avtor oz. soavtor več del predvsem s področja kulturne in krajevne zgodovine, med drugim monografij Narcis širokega srca: življenje in delo Iga Grudna (1993, skupaj z Markom Tavčarjem), Slovenski književniki in 1. svetovna vojna (2001), Lovro Žvab, Levstikov prijatelj (2012) in Stoletje pred prvo svetovno vojno – res čas miru? (2015). Daljša povest Viktor in Elisa (2018) je bila uvrščena v bralni projekt Primorci beremo 2019.