S Pierrom Legendrom sta napisala nekaj del s področja antropologije prava, zadnje čase pa raziskuje »polje dogmatske antropologije«. Trenutno ima na Collège de France serijo predavanj z naslovom »Od vladanja z zakoni do vladanja s številkami«.
Leta 1944 je Mednarodna organizacija dela sprejela Filadelfijsko deklaracijo, v kateri so zbrani ključni principi in cilji te organizacije (delo ni blago; vsi ljudje, ne glede na raso, vero ali spol imajo pravico, da si prizadevajo za materialno blaginjo in duhovni razvoj v okoliščinah, kjer vladajo svoboda, dostojanstvo, ekonomska varnost in enake možnosti). V tistem času je bil koncept države blaginje zelo popularen, a je deklaracija zaradi sedanjega vsesplošnega naskoka neoliberalizma še zmerom zelo pomembna. Tako tedaj kakor danes so bile družbene vezi prizadete v korist trga, pravi avtor; tako tedaj kakor zdaj je treba zavrniti novi družbeni darvinizem, reorganizirati pravo in podpreti družbene vrednote in duh solidarnosti.
Vera, da so trgi nezmotljivi, je nadomestila željo po tem, da bi v proizvodnji vladala pravičnost in prerazporeditev bogastva – in ta vera je velikansko množico žrtev nove ekonomske ureditve obsodila na revščino, migracijo, izobčenje ali nasilje. Sedanji očitni propad tega sistema nas spodbuja, da se spet lotimo branja Filadelfijske deklaracije, tega normativnega dela s konca druge svetovne vojne.
Za Supiotovo knjigo so zapisali, da je »novi manifest za globalno socialno pravičnost«.