In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili.
Pripoved je pronicljiva psihološka samoanaliza, čustveno pretanjen popis bega iz nereda v vse hujši kaos, po katerem od nekdaj ljubečega srca ostanejo le zaprašene razvaline. Presenetljivo zrela pisava za prvenec pisateljice, ki je 21 let kasneje priplezala na literarni parnas.
O avtorici:
Sigrid Undset (1882–1949) je norveška pisateljica, ki je v svojih zgodnjih delih pogosto osvetljevala vlogo, položaj in emancipacijo žensk v sodobni družbi in družini. Med temi besedili so njen prvi roman Gospa Marta Oulie pa Jenny (prev. 1932) in Pomlad (1974). Pozneje se je več posvečala obravnavanju konfliktov med norveško tradicijo in vdori modernosti v vsakdanje življenje, analizi evropske krize sodobnega časa in zgodovinskemu romanopisju. Med deli iz tega tematskega kroga imamo v slovenskem prevodu romane Kristina, Lavransova hči (1933), Olav, Audunov sin (1964) in Povest o Viga-Ljotu in Vigdis (1965).
Sigrid Undset je leta 1928 prejela Nobelovo nagrado za književnost, ki ji jo je Kraljeva švedska akademija podelila »predvsem zaradi njenih prepričljivih opisov nordijskega življenja v srednjem veku«.