Ezl el je ikonska mariborska lokacija, kanonizirana v istoimenski skladbi v izvedbi Iva Mojzerja. Lokacija je neločljivo povezana z mariborskim družbenim življenjem, posebej prvih povojnih generacij, konotacije tega pa Krajnc spretno vpleta v pripoved Gospod z Ezl eka.
O avtorju:
Matej Krajnc je osnovno šolo in gimnazijo končal v Celju. Leta 1981 je pričel s pisanjem, leta 1984 z rednim objavljanjem pesmi in kratke proze in leta 1988 izdal prvo pesniško zbirko. Diplomiral je leta 2007, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je leta 2014 tudi magistriral s tezo Uglasbena poezija na primeru rocka. Danes živi in ustvarja v Mariboru, Ljubljani in Celju in je podpredsednik Društva slovenskih pisateljev.
Odlomek:
Škržat se je s svojim igranjem prikupil mimoidočim in kmalu postal zaščitni znak Slovenske in Grajskega trga. Japonski turisti so vzklikali atorouá!, ko so hodili mimo, pa ni nikoli vedel, ali je sploh prav razumel, kar so vzklikali. Zdelo se mu je, da tako rečejo. Zdelo se mu je tudi, da so kovanci, ki jih mečejo ljudje v pregovorni klobuk, premalo. Metali so jih v kitarski kovček ali futrolo, kar je pač tisti dan imel. Zato jih je začel, kot se izrazi ali reče, kurcati. Pri tem je bil tako smešen, da so ljudje mislili, da je del predstave in so ga spodbujali, naj jih še kurca. In bolj ko jih je kurcal, bolj smešno je bilo.

