Homo

Avtor o knjigi:

V knjigi je kopica dogodkov, za katero se ne more reči, da je roman. Kljub temu je vse nekako povezano. Osrednji pomen je grešno življenje in usmiljenje Boga. Povedati hočem, da ni stvari, ki je Oče ne bi odpustil za tiste, ki iščejo pravo pot. Opisani so grehi, ki sem jih storil in srečanje z Očetom in pa z Jezus Kristusom, brez katerega ne gre, pa čeprav se tega ne zavedamo. Da nam spoznati modrost Boga in pa ljubezen s katero nas ljubi. Spreobrnitev je ključ zgodbe. Kdo je večji, če ne ta, ki je premagal smrt?

Seveda, pa se nas ne dotakne, kadar bi mi želeli, ampak takrat, ko On določi pravi trenutek. Če bi šlo višje, bi to opustil, ampak ne gre. Vesela novica je, da se »grešnost« da premagati, ker večina le teh, ki počnejo to, tega sploh ne vedo.

Odlomek iz knjige:

To ni po Božje. Hudič ima tu prste vmes. Vsak peder dobro ve, kako trpi zaradi tega, ker to je. Po opravljenem aktu, sem si vedno govoril, nikoli več, ker me je pekla vest in sem tonil vedno globlje v jamo, iz katere ni rešitve. Strast je svinjska stvar. Družbeni odpustki so vedno večji, in večji so, bolj tone človeštvo v pogubo. Počasi bodo še sodomiti zahtevali svoje pravice, po tem pa je na vrsti samo še ubijanje. Zato, če si pameten, boš s tem prenehal ker s svojimi dejanji le še kopičiš Božjo jezo, ki se bo razodela nad človeštvom, zaradi To pohujšanja. Malikovanje je menda isto sranje, ker se časti les in kamen, namesto živi Bog. Bog pomagaj mi, da bi še delal kaj takega.

Avtor o sebi: 

Sem Danilo Klavžer, rojen 30.1.1963. Osnovno šolo sem končal v Mariboru in sicer Angel Besednjak in se vpisal na Tekstilno tehnično šolo. Tam sem bil le kratek čas, ker sem jo po nekaj mesecih pustil. Potem sem se vpisal na Poklicno kovinarsko šolo na Studencih, kjer sem se izučil za ključavničarja. Tu in tam sem delal prek študentskega servisa in to na drugo ime, ker sam nisem imel statusa. Šolo sem končal iz vojske. Služil sem v Bihaću in jo kljub težavam odslužil.

Kot ključavničar sem delal vsega tri, morda štiri mesece. Opravil sem tudi tečaj za natakarja in delal v Izoli. Sanjal sem, kako bom postal zelo uspešen glasbenik in to z vokalistom, ki pa ni bil resen. Sanjal sem vsaj dvajset let in življenje je hitro šlo mimo. Štiriindvajset let star sem začel pisati, ker sem bil poln vsega. Takrat so se tudi začele psihične težave, ker so me udarili grehi, ki sem jih počel. V naslednjih letih sem bil kar osemkrat hospitaliziran na psihiatriji. Spoznal sem temne strani življenja in iskal, kako bi prenehal z homoseksualnostjo, kar sem tudi našel. Zdaj sem čist že dobrih dvajset let in bi rad morda še komu pomagal najti pravo pot. Pot me je pripeljala do Svetega Pisma, kjer sem spoznal resnico in, ker sem to opustil, sem bil nekaj mesecev po tem, ko sem se spreobrnil, bil krščen s Svetim Duhom iz nebes. Bilo je kakor odkritje Amerike, morda še več. Ko sem bil razsvetljen, mi je bilo rečeno, da je to bila četrtina Salomonove modrosti in to vse zato, ker sem opustil homoseksualnost in ostalo nesnago, ki me je težila. Zaradi psihičnih težav sem bil kmalu oproščen od kakršnegakoli dela. Rekli so, da nisem sposoben za pridobitno delo. Ko mi je umrl oče, sem dobil, da lahko koristim njegovo pokojnino, tako, da lahko živim skromno življenje. Živim z mamo in sestro. Imel sem težave z drogo in alkoholom, kar sem prav tako opustil.