Kako raziskati zločin, če sploh ne veš, da se je zgodil? Taras se po hudi nesreči na Polhograjski Grmadi prebudi iz kome. Ne le da ga čaka dolgotrajen spopad z zahtevno fizično rehabilitacijo, v njegovem spominu zija obsežna spominska vrzel.
Vse je zaprto zaradi covida, zlovešče spremembe se odvijajo tudi na Generalni policijski postaji … Čeprav se Tarasovi sodelavci sprašujejo, ali je epidemija začasno opravila s hudim kriminalom, je resnica bolj temačna: pravo vprašanje je, kaj je njihovemu pogledu skrito. Tadej Golob v Komi suvereno prestopa meje kriminalnega žanra in meri družbeno-politični utrip koronskega časa.
Mnenja o knjigi:
- “Kadar koli sem vzel v roke katero od Golobovih knjig, sem se šel kviz sam s sabo. Bom na peti strani vsaj približno vedel, kaj me čaka na štirideseti? Bom na sto petdeseti znal predvideti, kaj se bo dogajalo na dvesto petdeseti? In prav zato, ker sem bil v veliki večini teh kvizov poražen, sem njegove knjige tako rad jemal v roke in sem se nehal čuditi, da si v slovenskih knjižnicah eno od Tadejevih knjig vsak dan sposodi 178 bralcev.” – Slavko Bobovnik
- “Tadejevi stavki so kadri. Njegova poglavja epizode serije. Romani so filmi. Njegovo pisanje je vizualno prepričljivo: ko bereš, se ti pred očmi odvije umor, Taras in vse ostalo. Tokrat gremo tja, kamor nismo še nikoli šli. V Komo.” – Matevž Luzar, režiser
- “Tadej Golob je s svojo detektivsko serijo, osredinjeno okoli lika in dela inšpektorja Tarasa Birse, svojsko mešanico scandinoir kriminalke, angleške detektivke ter ameriške trdokuhanke, uspel (po)ustvariti distinktivno domači slonoir žanr: Golob/Birsa nam s svojim preiskovanjem značilno slovenskih krvnih in spolnih deliktov daje okušati in vonjati tisti značilno slovenski način zločinjenja, ki veje iz vsake strani njegovega kriminalno dobrega opusa kriminalk.” – Mirt Komel
- “Tadej Golob v nekaj povedih: Kreativnost – presenečenja za vsakim vogalom, minuto, kavo, vrhom, stranjo, preplezanim raztežajem, jutrom v snegu in knjigo. Humor – ko moraš poslušati in slišati, česar v resnici najraje ne bi vedel o sebi, svetu, drugih, in je vse res smešno, da komaj zadržiš oprimek ali ne padeš s stola. Srčnost – ko si v stiski, gre zate sredi noči na rob sveta. Plezanje – dolgi in težki raztežaji. »Pač, gas do konca, vse dat od sebe, ma ne se glih ubit …« Odkritost – razumeti, kaj se dogaja, in to tudi povedati na glas, pa če to kdo hoče slišati ali ne. Do razvoja in napredka ni prišlo nikoli, kadar so se vsi strinjali.” – Blaž Stres, IFMGA gorski vodnik, doktor biokemije in molekularne biologije, redni profesor
O avtorju:
Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavil s knjigo Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katere se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanoma za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za kresnik 2014). Serija kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ki se je začela z romanom Jezero (nominacija za kresnik 2017), se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk. Predvsem po tistih, ki jih pišejo novinarji in med vrsticami razkrivajo manj znane plati družbe v kateri živimo. Avtor je prejemnik nagrade kresnik 2010.