Njeno življenje je mešanica vzponov in padcev. Za lep čas jo ohranja in ji daje moč ljubezen do moža in hčerkic. Soprog je uspešen in uveljavljen dirigent, tako da se kot določilo in osmišljanje njunih dni oglaša prav glasba. Družina živi v sožitju, povezanosti in naklonjenosti drug do drugega, nekega dne pa se pojavi mlad violinist in tedaj se vse spremeni.

Ljubezen ni ena sama in ima lahko več barv, tudi mavrično.

Iz knjige:

Spominjam se, kako poseben izraz si imel na obrazu, ko si na koncu koncerta stal pred občinstvom, navdušeno množico, ki ni in ni prenehala ploskati. Ves si sijal in tudi mene se je dotaknila ta svetloba. Obračal si se k orkestru in z govorico rok nakazoval, da so prav glasbeniki tisti, ki si zaslužijo največji aplavz. Roko si stisnil koncertni mojstrici, nasmehnil si se dekletu, ki ti je prinesla šopek rož. Ti sam si bil roža, moja cvetoča roža v vrtu, rumeni tulipan. Oprosti, da se tako spominjam. Ne zameri mi, da je moja ljubezen tudi neumna, naivna in smešna. Ničesar mi ne zameri. Zdaj je za vse prepozno. Vedno znova poslušam skladbe, ki si jim dirigiral, in v njih te razločno slišim. Ohranil si se v vseh teh notah, zveniš, pozvanjaš, z zvoki potuješ sem ter tja, navzgor in navzdol, zdaj je premor, zatem je slišati zmagovito bučanje.

Glasba se ne more končati. Traja in traja, pripoveduje zgodbe, se zaganja v skrivnosti, vabi in se ponuja s svojim razkošjem. Iznenada tišina. Nikjer te ni. Kaj se je zgodilo? V Tagorejevi pesmi mati govori svojemu otroku, toda tako tudi jaz šepetam tebi: »Vrni se, zlato moje.« Verjamem, kot pravi pesnik, da je življenje potratno.

O avtorici:

Marija Švajncer (rojena 1949 v Mariboru) je slovenska filozofinja, pesnica, pisateljica in literarna zgodovinarka. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala. Kot predavateljica filozofije je bila zaposlena 38 let na mariborski Filozofski fakulteti. Ima dva sinova, Damijana in Zmaga.

Je avtorica devetih filozofskih knjig, osmih pesniških zbirk, treh romanov za odrasle, treh mladinskih romanov ter več monografij, uglasbenih pesmic in lutkovnih iger. Za svoje delo je prejela Glazerjevo listino, več nagrad pri tržaški Mladiki, prvo nagrado Spirale in več priznanj Kulturnega centra Maribor. Roman Samotni bralec je bil nominiran za nagrado večernica.

Kot hišna avtorica Založbe knjig Kulturnega centra Maribor je izdala več kot petnajst del, med njimi Grdi filozofi, Veselje do življenja, Virus in filozofija, Fran Milčinski in njegov rod, Poteptana ljubezen in Igralca. Njena dela so dostopna tudi v elektronski obliki na Biblosu. Piše ocene, eseje in filozofske članke za tiskane in spletne medije.