Na zgodbo pa se navežejo še druge perspektive, glasovi njegove žene, vnuka in tretjeosebnega pripovedovalca, ki razrahljajo pripoved in postavijo pod vprašaj Alfredova dejanja in strahove. Dogajanje se od jasne zgodovinske in časovne umeščenosti in linearnega poteka spušča do moraste preganjavice, ki ob samoopazovanju in obujanju spominov vznika v likih.

Kljub preskokom v času in prostoru, od mitološke zgodbe iz davne preteklosti in krvoločnih izbruhov Druge svetovne vojne do ohlapne sedanjosti, ki jo na preteklost veže zgolj še ohlajajoči se spomin, se dogajanje vedno znova pripne ne isto rdečo nit. Alfredove misli in slutnje nas tako po številnih ovinkih in prispodobah vodijo skozi njegove dejanske in namišljene bolečine, ki jih proti svoji volji predaja naslednjim rodovom.

Vendarle pa upanje nikoli ne presahne in vsak nov naraščaj še naprej zagrizeno živi, v upanju, da bo naposled dosegel olajšanje – ali pa vsaj odvezo in nemoten prehod v svet pozabe.

Odlomek iz romana: 

Nato so v ožini, skozi katero se je odpiral vstop v zaliv, zagledali ladjo, ki je utrujeno drsela po težki gladini. Videti je bila precej večja od bark, ki so jih poznali, a se je s svojimi raztrganimi jadri premikala tako klavrno počasi, da jih je postopoma minila odrevenelost in je strah nadomestila zadržana radovednost. Vse je prešinilo isto olajšanje, da se morda vendarle še ni zgodilo tisto, česar so se bali.

Prišleki so se izkrcali na naravnem prodnatem rtu, ki je potekal vzdolž izliva hudourniške struge v morje. Stopali so sključeno in počasi in v popolni tišini razlagali tovor z ladje. Do večera so postavili majhen tabor in ga površno zaščitili z nekaj naplavljenega lesa. Med njimi je bilo veliko ranjencev, ki so ležali na improviziranih nosilih in stokali od bolečin, ki so uhajale izpod potemnelih povojev.

V vasi je medtem potekal posvet.

O avtorju: 

Dominik Milotić je bil rojen na Reki na Hrvaškem leta 1998. Po selitvi v Slovenijo in zaključenem srednjem šolanju v Mariboru je svojo študijsko pot začel na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral filozofijo in primerjalno književnost. Študij je prekinil in se prepisal na medicino, kjer bo v letošnjem letu tudi diplomiral. Strokovno deluje predvsem na področju psihiatrije, sodeluje v terapevtskih skupinah in se ukvarja z raziskavami fenomenologije psihoz. Literarno ustvarja že od otroštva, objavil je razna besedila v šolskih in študentskih zbornikih in časopisih, na II. gimnaziji Maribor je prejel dve nagradi na natečaju za prozo, leta 2020 pa je prejel tudi prvo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana za najboljšo kratko zgodbo.