Zaveda se, da je dekle v moškem svetu; da so vse najboljše stvari prihranjene za može in fante; da je podrejeno, manjvredno bitje, ne da bi bila sama kaj kriva za to. Namesto da bi se trudila odrasti v pridno ženo in gospodinjo, raje piše. S svojimi nemogočimi stremljenji močno razburka enoličnost življenja v domačem kraju. Starši jo zaradi denarne stiske pošljejo živet k babici v živahnejše in bolj uglajeno okolje, kjer spozna mladega, dobrosrčnega in bogatega veleposestnika, ki jo ima kljub vsem njenim muham resnično rad. Ona do njega sicer ni ravnodušna, vendar trmasto kljubuje dvorjenju in zavrne snubitev, saj si po njenem dekle zasluži kaj boljšega kot dolgočasen zakon in služenje možu ter otrokom.

Njena strastna in uporniška narava, ki drugim povzroča sive lase ali srčne bolečine, na koncu najhuje zadene prav njo. Oziroma si ta udarec izvoli sama. Nobenih poročnih zvonov, nobenega »in srečno sta živela do konca svojih dni«, le vzdih v zadnjem poglavju: »Kaj skriva prihodnost, ne vem, in nocoj sem tako utrujena, da mi je vseeno.« Ali kot jo v filmu (prav tako veliki avstralski uspešnici iz leta 1979, v kateri sta pod režisersko taktirko Gillian Armstrong zaigrala Judy Davis in Sam Neill) posvari njena babica: »Osamljenost je strašna cena za neodvisnost, dekle. Ne zavrzi resničnosti za nemogoče sanje.«

O avtorici: 

Avstralska pisateljica Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) se je rodila v hriboviti pokrajini Monaro v Novem Južnem Walesu. Je ena od maloštevilnih avstralskih žensk, rojenih v kolonialni družbi izjemno konservativne viktorijanske dobe, ki so se po lastnih močeh trudile izpolniti tisto, za kar so se čutile poklicane, ne da bi se ozirale na družbene norme in ustaljene navade. Prvo in najodmevnejšo knjigo Moja sijajna kariera (My Brilliant Career, 1901) je napisala pri 19 letih. Zaradi utesnjujočih razmer je kmalu zatem zapustila Avstralijo ter v Ameriki in Angliji preživela skoraj trideset let. Kot feministka se je pridružila zvezi ženskih sindikatov, delala kot bolniška sestra in socialna delavka ter ves čas pisala.

Njeno delo obsega 17 knjig, med njimi avtobiografijo in 12 romanov. Najpomembnejši – dragocen kulturnozgodovinski zapis o življenju v obdobju, ki je izginilo za vedno – so izšli pod psevdonimom Brent z Bin Bina in sestavljajo pastoralno sago o usodi več generacij živinorejske družine v Avstralskih Alpah v obdobju 1830–1920.

Po smrti Miles Franklin so z njenim denarjem in na njeno željo ustanovili po njej imenovano nagrado za avstralsko literaturo, še danes eno najpomembnejših literarnih nagrad v Avstraliji.