V literaturi, pogosto avtobiografski, se posveča želji, telesu, identiteti, družini, smrti in kaosu sodobnega sveta, nenehno pa je prisoten nemir homoseksualnosti. Melanholična pripoved, s pridihom ironije, se odvija v natančnem jeziku, ki s svojo čistostjo in ostrino zadaja trpko bolečino. Pripoved Moje razgaljeno telo se osredotoča na telo, odkrivanje lastnega telesa, njegovega življenja, ki je hkrati tudi naše. Zgodba o rasti telesa, o prvih odzivih telesa na telo istega spola, o spolni zlorabi, ki je hkrati uvajanje v užitek, o spopadu telesnih vzgibov z zavorami razuma in okolice, ter o težavnosti vse to zapisati v jezik – brez moraliziranja in licemerja.