Noči v cirkusu

Zapletena zgodba o skrivnostni krilati cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki skuša odkriti resnico o njeni identiteti (ter jo razkrinkati kot sleparko) in se zato pridruži cirkusu na veliki turneji, je razdeljena na tri dele, ki se dogajajo v Londonu, Sankt Peterburgu in Sibiriji.

V vseh treh in v junakinjini avtobiografski pripovedi se prepleta množica mitov in legend, spominov in aluzij na znane dogodke, osebnosti, literarna in umetniška dela ipd., v njih mrgoli nenavadnih oseb (človeških in živalskih), jezik pa je mnogoplasten, gost, obložen z nenavadnimi podobami, pomeni in podpomeni.

Zgodba, v kateri nič ni, kot se zdi (začenši z glavno junakinjo), je namreč umeščena v natančno določen čas, na prelom med 19. in 20. stoletjem, in se dogaja v dobro znanih krajih, tako da ob vsem fantastičnem razkošju in kaotičnosti dogajanja ponuja hkrati tudi zelo realno sliko takratnih družbenih in političnih razmer v svetu, predvsem v Angliji in Rusiji.

Priljubljenost tega romana skoraj 30 let po izidu (1984) še vedno narašča, leta 2006 je bil tudi adaptiran za gledališče.

O avtorici: 

Britanska pisateljica Angela Carter (1940−1992), britanska književnica z obsežnim literarnim opusom (9 romanov, 6 zbirk kratke proze, 2 pesniški zbirki, radijske igre in adaptacije lastnih zgodb za radio, predelave proznih del v scenarije, otroške knjige …), vplivna esejistka in novinarka, prevajalka in urednica, je pri nas dokaj neznana, v Veliki Britaniji pa je njen status povsem drugačen: na Timesovi lestvici 50 najboljših britanskih pisateljev po 1945 je leta 2008 zasedla 10. mesto, njen najbolj znan roman, Noči v cirkusu, pa je bil leta 2012, ob 250-letnici študija angleške književnosti na univerzi v Edinburghu, izbran za najboljše izmed vseh literarnih del, ki so kdaj dobila spominsko nagrado James Tait Black.