Občutljivo ravnovesje (I. in II. del)

Vendar se tukaj podobnost preneha. Medtem ko Rushdie piše s poznavanjem muslimanskega srednjega razreda, pa je Mistry bolj doma med parsiji in revnimi. Rushdiejev magični realizem je pri Mistryju Realizem z velikim R.

Mistry v romanu poveže štiri ljudi iz različnih socialnih okolij in kast, od dalitov (nedotakljivih) do obubožane ženske najvišje brahmanske kaste. Skozi njihovo zgodbo zelo spretno in predvsem zelo kritično prikaže družbeno-politično in kulturno situacijo v tedanji Indiji (ta se ni veliko spremenila): opisuje politično nasilje, goljufije z volilnimi glasovi, podkupljivo policijo, občasne izbruhe verskega nasilja (do verskih manjšin, muslimanov in sikhov – požigi, pokoli, posilstva), položaj žensk, izkoriščanje poceni delovne sile, nasilje višjih kast nad nižjimi ali daliti, brezsrčno podiranje slumov, kjer živijo najrevnejši, beg možganov, dekliške samomore, povezane z doto, neusmiljeno in koruptivno “načrtovanje družine” itn.

Na koncu se pokaže, da je občutljivo ravnovesje “med upanjem in brezupom” zelo težko, če ne nemogoče vzdrževati.

Roman Občutljivo ravnovesje je dobil več prestižnih nagrad: Giller Prize (1995), Booker Prize za literaturo (1996, nominacija) Commonwealth Writers Prize (1996), Irish Times International Fiction Prize (1997, nominacija).