Liki v romanu so resnične osebnosti iz Ižanske zgodovine, zato se jih bodo starejši bralci doma z Ižanskega morda celo spomnili iz pripovedovanja svojih staršev. Knjiga je torej zlasti zanimiva za prebivalce Iga, ki bodo lahko preko nje vstopili v življenje svojih prednikov, pa tudi za vse ljubitelje slovenske literature. Tudi mene je nemalo presenetilo, ko sem prebrala, da je padar Žajbelj pravzaprav izviral in mojih domačih krajev: iz Velikega Ubeljskega, kjer še vedno stoji v tudi v romanu omenjena cesarjeva hiša, in iz Hrenovic na Postojnskem, čeprav je v romanu kraj zapisan kot Hrenovec namesto Hrenovice.
Roman Padar Žajbelj je Fran Govekar najverjetneje napisal v svojih zrelih letih, njegov natis pa pomeni obogatitev slovenske literature in je obenem pomemben prispevek k ohranjanju in promoviranju slovenske kulture.
Roman je uredila Marjeta Žebovec ter napisala tudi spremno besedo, ilustrirala pa ga je slikarka Julijana Peršič, sicer članica likovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Slovenski pisatelj Fran Govekar se je rodil 9. decembra 1871 na Igu v učiteljski družini. Na Dunaju je študiral medicino, a študija ni končal ter se leta 1897 vrnil v Ljubljano. Poročil se je z učiteljico Minko Vasič in postal eden glavnih urednikov Slovenskega naroda, urejal pa je tudi revijo Slovan. V slovenski literaturi z že omenjenim romanom V krvi, v katerem so poudarjene zlasti prvine in vpliv dednosti, ki jih človek ne more ubežati, velja za začetnika slovenskega naturalizma. Fran Govekar je umrl 31. marca leta 1949 v Ljubljani.