Pelikan

Osrednja junaka sta nesrečno poročeni Josip, vojni veteran, ki upravlja mestno vzpenjačo, in samski mladenič Andrej, lokalni poštar in amaterski fotograf. Josip je poročen z nemogočo Ljubico in ima prizadeto hčer Katarino.

Andrej ugotovi, da Josip vara ženo z Zagrebčanko Jano, in ju med njunim zmenkom na vrhu hriba fotografira ter začne Josipa izsiljevati. Ker se Josip boji, da bi za njegovo razmerje izvedela žena, anonimnemu izsiljevalcu redno plačuje zahtevane zneske.

Nekega dne Andreja povozi avto, življenje mu reši nihče drug kot Josip. Medtem ko je mladi poštar v bolnišnici, Josip skrbi za njegovo psičko in v fantovih poštarskih torbah najde odprte ovojnice iz tujine, iz katerih je Andrej izmaknil denar. Brž se odloči, da bo izsiljeval Andreja.

Fant seveda plačuje anonimnemu izsiljevalcu, ker se boji za svojo službo. Tako med obema steče nepretrgan denarni tok, ne da bi vedela, da izsiljujeta drug drugega. Toda moža se spoprijateljita, čedalje pogosteje skupaj preživljata prosti čas in si tudi čedalje več zaupata. Kmalu pa obema postane jasno, da sta žrtev drug drugega. V to osebno tragikomedijo vdre vojna ob razpadu Jugoslavije.

Strasti na Hrvaškem se razvnamejo, starejši nacionalisti začnejo preganjati Srbe, ustaško gibanje dobi nov zagon, mlajša generacija pa v vojni vidi novo priložnost za junaštvo. Položaji posameznikov v mestu se premešajo na novo, rivalstvo med zagovorniki miru in vojnimi hujskači naraste do kritične točke.

Romana, napisanega v prijetno tekočem slogu z zabavnimi vložki, ne moremo odložiti, pa ne samo zaradi humornih prizorov v zelo verodostojnem in nam tako znanem jadranskem miljeju, temveč tudi zaradi zlovešče slutnje, da se deželi slabo piše in da bodo ljudje tako ali drugače izigrani.

Naslov romana pa namiguje na pelikana v starozavezni prerokbi: »Kajti to je dan Gospodovega maščevanja, […] njihova dežela bo goreča smola, […] polastila se je bosta pelikan in jež.« (Iz 34,8.9.11)

O avtorju:

Martin Michael Driessen (1954) je debitiral leta 1999 z romanom Gars, ki sta mu sledila romana Oče Boga (Vader van God, 2012) in Pravi junak (Een ware held, 2013), s katerima je doma požel velik uspeh in več nominacij za literarne nagrade. Za zbirko treh kratkih zgodb Reke (Rivieren, 2016) je prejel nagrado ECI (zdaj Boekenbon), s pričujočim romanom pa se je leta 2018 uvrstil med finaliste za najpomembnejšo nizozemsko literarno nagrado Libris.