Pismo Philemonu

Najkrajše med pismi apostola Pavla, Pismo Filemonu, je Vinku Ošlaku dalo snov za izredno poglobljen roman, ki odpira dialoge in meditacije o vrsti vrednot in perečih življenjskih vprašanj.

Dogaja se v »večnem« Rimu v 1. stoletju, ko se mesto prvič sreča s krščanskim oznanilom, to je v času okrutnega cesarja Nerona. Sem kot zapornik pod cesarjevo zaščito dospe apostol Pavel in se nastani v skromni hiši gospodinje Arethe.

Okvir zgodbe so zgodovinska dejstva, o katerih beremo v novozaveznih knjigah Svetega pisma, namreč Pavlovo bivanje v Rimu in zavetje, ki ga nudi pobeglemu sužnju svojega prijatelja Filemona, Onezimu.

Osrednji poudarek pisma je namenjen razmisleku o resnični svobodi – oziroma oznanilu o Kristusu, ki je človeštvo osvobodil suženjstva, ob tem pa Ošlak spretno niza razmisleke o tem, kar je bistveno za človekov smiselni obstoj, še posebej v času moralno-duhovne krize.

“Ošlak je, prevzet od krščanske edinstvenosti, z literarnimi domislicami izkoristil eksplozivno moč, ki jo vsebuje to najkrajše Pavlovo pismo. Je z občutjem izklesan čudovit spomenik apostolu Pavlu. Apostol se izrisuje pred našimi očmi kot človek, ki ga je popolnoma osvojil Kristus.” – s. dr. Snežna Večko (iz spremne besede)