Pisatelj je rokopis pospravil v ›predal‹, kjer je počakal do njegove smrti.
Prvič je bil tako natisnjen šele leta 2016 in takoj postal uspešnica – ne nazadnje zaradi senzacionalnega dejstva, da še dolga desetletja po koncu vojne razmere v moderni Nemčiji niso dovoljevale razpravljanja o tako občutljivih temah, kot so kritična presoja nacističnega zla skozi oči vojaka na fronti, problematiziranje dogmatične vere v slepo izpolnjevanje dolžnosti, vprašanje vesti in dezerterstvo v vermahtu. Razloge za tako pozno sprostitev povojne zakrčenosti v nemški javnosti nam pojasnjuje tudi spremna beseda k slovenskemu prevodu tega romana.
Prizorišče romana je distopična vojaško utrjena točka nekje daleč na evropskem vzhodu, v odročnem barjanskem brezpotju, kjer maloštevilna enota nemotiviranih in od vojne pozabljenih nemških vojakov varuje (dotlej prav tako že nedelujočo) železniško progo. Navidezna stroga vojaška rutina pa kmalu razpade kot neživ skelet in prisili posameznike, da vsak zase presojajo o svojem položaju in odnosu do vojne.
Glavni junak, ki se pri vsem tem zaplete v romanco z očarljivo poljsko partizanko, po svojem občutku izbira same prave odločitve – toda v absurdnih razmerah vojne tudi vsaka dobra odločitev s seboj nujno prinese pogubne posledice.
Prebežnik je močen protivojni roman, ki se upravičeno uvršča ob bok drugim delom Siegfrieda Lenza pa tudi njegovih velikih literarnih sopotnikov, kot sta zlasti Heinrich Böll in Günter Grass.
O avtorju:
Siegfried Lenz (1926–2014) je eden najvidnejših pripovednikov nemške povojne in moderne literature. Doma je bil iz vzhodnopruskega Lycka (današnji Ełk na Poljskem) in po predčasni maturi leta 1943 so ga poslali v mornarico. Pred koncem vojne je dezertiral in bil nekaj časa v britanskem taboru za vojne ujetnike. Po odpustu je v Hamburgu začel študirati, sodeloval je pri dnevniku Die Welt, kmalu pa tudi že objavljal svoje literarne zapise. Prvi roman Kragulji so bili v zraku je izdal leta 1951, sledil je Prebežnik, ki je izšel šele postumno, nato pa še številna druga dela (med njimi je najbolj znan roman Nemška ura, 1968), v katerih je tematiziral družbene in politične konflikte povojne Nemčije. S svojim literarnim ustvarjanjem je močno zaznamoval nemško književnost druge polovice prejšnjega in začetka tega stoletja. Ves čas je v javnosti nastopal tudi kot politično opredeljen intelektualec, skupaj z Günterjem Grassom je bil zagovornik socialdemokracije, podpiral je ›vzhodno politiko‹ Willyja Brandta in bil tesen prijatelj njegovega naslednika, kanclerja Helmuta Schmidta.