Ker pa je teta pozabila obvestiti babico in dedka o Marinkinem prihodu, se na postaji znajde sama. Z lojtrnikom se odpelje do doma starih staršev.
Od ostalih otrok v vasi se razlikuje pravzaprav v vsem, je trmasta, kljubovalna in rada jezika. Desetletna Marinka raje plava, kot pa sedi doma in veze. Raje se je druži z dečki kot z deklicami. Z Marinko je v svet slovenske literature vstopil William Shakespeare, z njo spoznamo Ariela, kalibana in kneza Prospera.
Ali je Marinka uspela v vlogi režiserke?
Mira Mihelič je v zgodbi izvrstno prepletla svet resničnosti in svet domišljije. Pripoved je namenjena mladim bralcem, ki bodo verjetno uživali v vragolijah Marinke in njenih prijateljev, se spraševali, kako lahko nekdo zapusti tako prikupno deklico in kdaj pa kdaj tudi zajokali. V avtobiografskih elementih pripovedi pa bodo uživali tudi odrasli.
O AVTORICI:
Mira Mihelič (1912–1985 se je rodila v premožni meščanski družini, očetu podjetniku in mami operni pevki. Iz Splita se je najprej preselila v Zagreb, nato pa v Trbovlje. Dvakrat se je poročila in imela pet otrok. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z OF in bila dvakrat zaprta. Pisala je romane, drame, komedije, novele, zgodbe za otroke in mladino ter prevajala. Poleg tega je bila knjižna urednica in predsednica Društva slovenskih pisateljev ter predsednica Slovenskega centra Pen, tako da se je uveljavila tudi v mednarodnih krogih. V svojih delih tematizira predvsem življenje v meščanskih družinah in življenje žensk. Med pomembnejšimi romani so Plamen ali dim (ima tri dele) in zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev. Med mladimi pa je še vedno priljubljena pripoved Pridi, mili moj Ariel.