Josef Erdman v to tuje mesto pripotuje iz poslovnih razlogov. Njegova prvoosebna pripoved se stakne s tretjeosebno in tako smo priče edinstvenemu zlitju subjektivne perspektive s trdo stvarnostjo. Erdman čaka na srečanje, medtem pa ga terra incognita vse bolj srka kot v nekakšno past.

Tava od trafike s časniki ob mostu do šepajoče poštarice, ki ji odda brzojavko, popiva z »božjim človekom« Fedjatinom in Ivanom Glavino, »prekucuhom kar tako«, zbližati pa se mora tudi z nenavadno lepo Margerito Samsa. Ne le njemu, tudi drugim se vse bolj nagibajo tla pod nogami, in zdi se, da se utegnejo spet izravnati, če bodo le popili dovolj.

V zmedi se nekateri skušajo orientirati tako, da se oklepajo novih znanstvenih dognanj in sodijo sočloveka po obliki njegove lobanje. V tem trpkem okolju zaživi tudi ljubezen, samosvoja vrtinčasta sila, a ji ne kaže najbolje – takšni v harlekinski opravi sredi propadajočih abesinskih barak.

“Okolje in čas, v katerem živimo, je večkrat dejal na sestankih kulturne zveze ali kulturbunda, terjata od nas špartanskega duha. To pač ni, enostavno povedano, čas za kekse.”

O avtorju:

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.