V svojih oddaljenih začetkih predstavlja Tristan keltsko legendo – pripoved, ki so jo dolgo pred časi plemenitih vitezov, dam in gradov z mnogimi stolpi, v katere je ponavadi umeščena, stkali harfisti ob šotnih ognjiščih lesenih dvorcev irskih, valižanskih in cornwallskih vladarjev. Srednjeveški trubadurji so jo prevzeli, jo obogatili in jo odeli v čudovite srednjeveške obleke, pod katerimi pa se, če jo bolje pogledamo, še vedno skriva slovitejša, mračnejša in, kljub vsem spremembam, ki jih je bila deležna, resničnejša keltska pripoved.