V njem se prepletajo ljubezen in sovraštvo, sreča in nesreča, negotovost in hrepenenje, vdanost v usodo, dvom, sumničenje, trma, neiskrenost, žalost in obup. Ljudje se rojevajo, živijo in umirajo. Njihovo življenje je pnepredvidljivo. Usmerja jih usoda, ki jim izbira včasih prav čudna pota. Njej ne moreš kljubovati. Tako kot je usojeno materi, je usojeno tudi njenim otrokom.
Peto knjižno delo avtorice Berte Čobal Javornik bi torej lahko označili kot ogledalo časa, v katerem živimo in se nas tako ali drugače po svoje dotika. (iz spremne besede Jane Hartman Krajnc)
Berta Čobal – Javornik (*22. junija 1925, Pernica – † 21. februar 2019, Pernica), pesnica, prozaistka, novinarka. V času vojne so jo Nemci izselili v Srbijo. Po vrnitvi je končala učiteljišče in Pedagoško akademijo v Mariboru. Službovala je v Prekmurju, na Kozjaku in v Pernici. Od leta 1953 je živela v Pernici. Bila je prizadevna kulturna delavka, pisala tako za otroke kot odrasle. Številne njene pesmi so uglasbene.