Lagodno sem srkal pivo in opazoval brezglavo beganje vedno strašno zaposlenih mestnih Turkov. (Pri tistih s podeželja teče čas bolj počasi in lagodno, mirno in tiho kot zrnca v peščeni uri, na mestnih električnih urah pa kazalec v nekakšnem šoku vsako sekundo s travmatičnim sunkom skoči naprej.)