Ustanovitelji mesteca so gobavci, njihov zadah je gnojilo za neokrnjeno naravo. Valdinos je pravzaprav kraj, prepojen s krvjo, krastami in strastmi. To je kraj zapostavljenih bolnikov, asketskih modrecev in pohotnih žensk. Na tem kraju moški in ženska enakopravno sodelujeta v procesu vsesplošnega gnitja. Skozi vse rokave valdinoške zgodovine pa nas vodi kronist ali pisec uvoda, ki nam kot razlagalec razkriva prostore nerazložljivega in neizrekljivega, odmaknjene od bralčevega pogleda. V tej igri kronista in valdinoške zgodovine prihajajo na dan glasovi in usode, ki svetijo iz domala mitskih in legendarnih višav. Navkljub številnim pripovednim segmentom, ki so nosilci pričevanjske in ideološke funkcije pripovedovanja in ki občasno zanikajo vse prevladujoče religiozne koncepte, pa Valdinos ni knjiga, kjer bi bila vera odsotna. Nasprotno, Valdinos je poskus vzpostavitve nove religije, ki je po kronistovih besedah religija absolutnega dvoma.
O avtorju:
Jovan Nikolaidis, pisatelj grškega porekla, se je rodil leta 1950 v Ulcinju v Črni gori. Precej let je preživel v Sarajevu, kjer je najprej študiral na Filozofski fakulteti in bil nato od leta 1974 zaposlen pri časopisu Oslobođenje. V začetku leta 1990 se je vrnil v rodni kraj Ulcinj in se scela posvetil vzpostavljanju kulturnega dialoga med Črno goro, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Albanijo. V ta namen je ustanovil založbo Plima ter črnogorsko-balkansko kulturno revijo Plima-Batica, v okviru obeh deluje kot urednik. Je tudi pobudnik in urednik prve črnogorske revije v albanskem jeziku, Kronika. Objavil je več kot 10 knjig, med njegova pomembnejša dela sodijo: roman Velasquez in prozni cikelValdinos, kroniki Ulcinjska pisma in Fosforne brojanice, pa tudi politični komentarji Črnogorska krivica o vprašanju krivde v Črni gori.