V prvem delu romana spremljamo odraščajočega Luisa Seynaeceja, avtorjev alter ego, med šolanjem v nunskem penzionatu ter tragikomične portrete njegovih staršev, stricev, tet, babic in dedov, ki izrisujejo zgovorno sliko zapletene belgijske družbe, razpete med valonsko in flamsko kulturo in stisnjene med druge narode.
Drugi del romana se posveča času druge svetovne vojne in najstništvu junaka, ki ga bolj kot politični pretresi in vojna zanimajo zanj bolj bistvene razsežnosti bivanja, ljubezen in strast. Žalost Belgije je zabaven in pronicljiv roman, v katerem avtor zavrne sleherno ideologijo, izpostavi pa dejstvo, da so bili tudi v izjemnih časih zgodovine banalni življenjski dogodki za posameznika velikokrat pomembnejši od dogajanja v družbi.