Bralec v Millásovem romanu namreč ne zapolnjuje le običajnih belih mest v besedilu, pač pa kot detektiv – večkrat skupaj s pripovedovalcem – sestavlja zgodbo o zgodbi romana s tem, da prepoznava njene gradnike, opazuje, kako so vgrajeni v besedilo, pa tudi, kako se besedilo poraja in pravzaprav nastaja samo iz sebe.