Pisatelj Ivan Sivec tokrat opisuje usodno in presunljivo ljubezensko zgodbo med revnim dekletom Marjeto ter puntarskim fantom Martinčem, kmečkim snubcem Klemenom in sinom grajskega oskrbnika Viljemom.
Osrednja pozornost romana je namenjena napadu Ižancev na grad, sežigu urbarjev in drugih grajskih listih ter jeznemu plenjenju izkoriščanih podložnikov, seveda pa tudi posledicam tega smelega dejanja. Celotna zgodba se odvija v pomembnem zgodovinskem trenutku slovenskega naroda, ob pomladi narodov leta 1848, vse od Iga na Ljubljanskem barju do belega mesteca Ljubljane in cesarskega Dunaja.
Poleg romana so priobčena še zgodovinska dejstva, uporabljena literatura, bogata barvna slikovna priloga ter spremni besedi župana Občine Ig Zlatka Usenika in zgodovinski oris velikega ižanskega upora prof. dr. Staneta Grande.
Prof. dr. Stane Granda:
Upor ižanskih kmetov je odmeval po celotnem cesarstvu. Tudi cesar Leopold I. je bil o njem osebno obveščen. Dodati je treba, da so ižanskemu primeru sledili številni upori po vseh deželah. Ne samo v onih s slovenskim prebivalstvom. In tudi ne samo v onih, kjer je bil fevdalni družbeni red tako oster, ampak bistveno bolj mil kot na primer okoli Rihemberga ali Štanjela na Goriškem. Žrtve kmečkih obračunavanj so bila tudi župnišča, mitnice…
O pisatelju:
Ivan Sivec je najbolj plodovit slovenski pisatelj in že več desetletij eden najbolj branih. Napisal je 187 knjig, med katerimi je 13 slikanic. Po njegovih romanu Pozabljeni zaklad je posnet celovečerni film, po romanih Vlomilci delajo poleti, Zakleta bajta in Princ na belem konju pa televizijski filmi in nadaljevanke.