Strogo gledano strip sicer ni povsem domač, saj Santiago Martin prihaja iz Španije, toda tu je treba biti previden: ne le da je binarna opozicija domače : tuje spolzka in pogosto problematična, zaradi česar se ji bi bilo dobro izogibati, tudi sama vsebina stripa Ljudožerci govori o izmuzljivih, nejasnih in bolj kot ne arbitrarnih mejah med tem, kar ljudje prepoznavamo kot svoje, in tem, kar naj bi bilo tuje. Bolj natančno Ljudožerci opisujejo niz kratkih stikov, obenem pa tudi nepričakovanih povezav in privlačnosti, ki se pojavljajo ob stiku različnih kultur. V stripu sta to slovenska, ki se uteleša v glavnem junaku Janezu, in neka imaginarna afriška, ki jo predstavlja Janezova ljubezen Jebinica. Zgodba se konkretno zaplete, ko Janeza, slovenskega popotnika po Afriki, zajame ljudožersko pleme.
Janez se s svojo jezičnostjo sicer uspe rešiti iz lonca in kmalu celo postane poglavarjev minister, toda ko se z sedemkratno miss sosednjega plemena, ki se jo je poglavar namenil oženiti, zaljubita, ne gre drugače, kot da par pobegne v Slovenijo. Vendar pa s tem težav še ni konec. Če se je v Afriki z njemu nenavadnimi kulturnimi samoumevnostmi moral spoprijemati Janez, je v Sloveniji v primežu vase zagledanih kulturnih sistemov Jebinica.
Na koncu se vse seveda izteče srečno, toda jedro stripa niti ni pripoved sama. To kar ga zaznamuje in hkrati dela za nekaj posebnega, je njegovo tematsko jedro razmišljanja o medkulturnih stikih. V tej povezavi je pomembno, da so nas načelno seveda ves čas polna usta tega, kako je treba biti pozoren na medkulturne razlike in kako je treba biti do vseh drugačnosti spoštljiv, Ljudožerci pa segajo onkraj takšne načelne politične spodobnosti in nas s serijo izzivalnih oziroma karikiranih kulturnih kratkih stikov soočajo z mejami naše vse prepogosto zgolj navidezne strpnosti.
Posebna odlika stripa sta gostobesednost pripovedi, ki se kar iskri od različnih teoretskih in popularno-kulturnih sklicev, in hudomušno igriva risba, ki tudi domače ali vsaj na videz poznane lokacije spreminja v slikovite nove svetove. Eno z drugim tvori pomensko gosto celoto, ki je zabavna in poučna hkrati, obenem pa predstavlja pomemben prispevek nikakor še ne dovolj razviti slovenski stripovski kulturi.