Očetnjava

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.

Nina Bunjevac se je leta 1990, tik pred razpadom Jugoslavije, iz domovine svojih staršev vrnila v Kanado, kjer se je rodila, in sedem let pozneje na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD) diplomirala iz grafike in slikarstva. Nekaj let se je posvečala slikarstvu, kiparstvu in poučevanju, nazadnje pa svoj umetniški izraz našla v stripu. In ta jo je pripeljal k očetu.

Očeta Petra se ne spominja, nazadnje ga je videla, ko je bila stara dve leti in se je z materjo in sestrico Saro iz Kanade preselila v Jugoslavijo, domovino svojih staršev. Leta 1977 je Petar Bunjevac umrl, zakaj, je Nina izvedela šele potem, ko se je vrnila v Toronto.

»Mamo sem o tem, kako je umrl moj oče, prvič vprašala v vrsti na bencinski črpalki v letu, ko je umrl Tito,« je povedala v nekem intervjuju mesec dni po tistem, ko je knjiga izšla v Kanadi. »Mama je odgovorila: ›V prometni nesreči. In če te kdo to vpraša, mu tako tudi povej.‹ Za SOPO [Srpski oslobodilački pokret ›Otadžbina‹] in eksplozijo sem prvič slišala nekako pri štirinajstih letih, dotlej sem bila sprijaznjena z dejstvom, da je oče umrl v prometu. Po vrnitvi v Kanado je moja predstava o očetu prešla od uganke – in celo zločinca – do heroja. Kot nedolžni šestnajstletni deklici v neznani družbi mi je pozornost, ki so mi jo namenjali njegovi prijatelji in družina – kot otroku ›heroja‹ – zelo godila. Njihove zgodbe sem vsrkavala kot goba. Sčasoma sem začenjala občutiti enako breme krivice, kakršno je občutil on, in to je doseglo vrhunec v času Natovega bombardiranja Srbije, ko sem doživela skorajda živčni zlom.« Raziskovanje očetove usode in preteklosti njene družine jo je nazadnje pripeljalo do trpkega spoznanja, da je bil njen oče res – zločinec. Terorist.

V knjigo je zložila zbrane anekdote, družinske fotografije, pisma, izrezke iz časopisov, zgodovinske podatke … Njena knjiga je kot sestavljanka, dele zanjo je zbirala dolga leta.

Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je življenjska zgodba, kakršno bi bil malokdo pripravljen priklicati iz spomina in jo deliti z drugimi. Nina Bunjevac malone dokumentarno, brez olepševanja in patosa, opisuje splet osebnih in zgodovinskih okoliščin, ki so njenega očeta pognale v emigrantstvo in ga pripeljale v vrste nacionalističnih skrajnežev, ki so po osvoboditvi ostali zvesti kralju Petru II. in četniškemu vodji Draži Mihajloviću, v skupino ekstremistov, ki ga ni več izpustila iz svojih krempljev, in nazadnje v prezgodnjo smrt. Pripoveduje o očetu teroristu in o trpljenju, ki ga je povzročil tistim, ki jih je najbolj ljubil …

Nina Bunjevac je tako v podobi kakor besedi neizprosno natančna in neposredna, njeno Očetnjavo je mogoče zato brez zadržkov postaviti ob bok stripom, ki sta jih ustvarila Marjane Satrapi in Joe Sacco; to potrjujejo tudi številni prevodi in kanadska nagrada za najboljši strip The Doug Wright Award, ki jo je prejela maja 2015.

O avtorici:

Nina Bunjevac (1973) se je rodila v Kanadi srbskima priseljencema Petru in Sally. Leta 1975 je z materjo in starejšo sestro Saro zapustila Toronto in do sedemnajstega leta živela v Jugoslaviji. Prve umetniške korake je naredila v Šoli uporabnih umetnosti Đorđe Krstić v Nišu, leta 1990 pa začela študij na umetniškem oddelku Centralne tehnične šole v Torontu. Leta 1997 je diplomirala iz grafike in slikarstva na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD).

Njen prvi stripovski album Mrzla kot led (Hladna kao led) je izšel leta 2011 v Srbiji, leto pozneje je bil z naslovom Heartless objavljen v Kanadi. Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je izšel septembra 2014 v Veliki Britaniji in Kanadi.

Stripi Nine Bunjevac so izšli v številnih kanadskih in tujih publikacijah, kot so Komikaze (Hrvaška), Black in GUIDA (Italija), Stripburger (Slovenija), Zone 5300 (Nizozemska), Stripolis (Srbija), ArtReview (Velika Britanija), Asiatroma/Le Dernier Cri (Francija), Broken Pencil, Exile, Taddle Creek (Kanada) ter Mineshaft in The Best American Comics (ZDA).

Na 11. mednarodnem bienalu ilustracije v Beogradu leta 2011 je Nina Bunjevac prejela nagrado Zlato pero Beograda za naslovnico antologije Ženski strip na Balkanu. Leta 2013 je za album Heartless dobila kanadsko nagrado Douga Wrighta (The Doug Wright Award) v kategoriji »najboljši novi talent« (Spotlight), leta 2015 pa nagrado za Očetnjavo v kategoriji »najboljša knjiga«.