Eden od odgovorov na vprašanje, na kakšne načine vse lahko govorimo o zgodovinskih vsebinah, je strip. Noben drug tiskani medij ne omogoča tako tesnega prepletanja resničnosti in fikcije, faktografije in domišljije. Strip je morda manj običajen pristop za pripovedovanje o preteklosti, a tudi v tej vlogi že krepko uveljavljen. Zgodovinsko snov je v stripu mogoče pripovedovati na načine, ki jih v drugih oblikah tiskanega medija bodisi ni mogoče bodisi ne dosegajo učinka, ki ga s svojo neposredno vizualizacijo naniza strip.
Zgodba avtorjev Zorana Smiljanića in Blaža Vurnika ‘Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941-1945′ je takšna pripoved, ki jo nadgrajuje razstava kot medij, lasten galerijskemu prostoru in klasični muzejski pripovedi, v kateri osnovni znak sporazumevanja postane muzejski predmet kot pričevalec in nosilec zgodb.