Ta najbolj krvava in hkrati najbolj vplivna antična tragedija je po vsej verjetnosti nastala okoli leta 62, v času Neronove vladavine, in politično branje se ponuja kar samo od sebe. Sploh v luči starejših latinskih obdelav, tako tistih iz obdobja s konca republike, ko je šlo za odkrito (anti)propagando vplivnega posameznika in so bile diktatorske težnje najbolj priljubljen očitek med političnimi nasprotniki, kot tistih iz obdobja Neronovih predhodnikov, ko sploh ni bilo več mogoče napisati Atreja Tiesta, ne da bi se pri tem generirali aktualni politični pomeni, kar je prenekaterega avtorja stalo bodisi svobode bodisi glave. Je bil Seneka, Neronov učitelj in svetovalec, res tako drzen, da bi s Tiestom odkrito žugal svojemu cesarju?
Kontekst
nastanka Senekovih tragedij je zavit v meglo, Seneka pa kot negledališki človek
– čeprav je posnemal takratne dramsko-gledališke konvencije – ni imel prave
predstave o tem, kaj pomeni pisati za gledališče, in verjetno ni doživel polne
uprizoritve nobene od svojih tragedij, mu je pa kljub temu uspelo napisati
gledališko, dramsko in pesniško izjemno učinkovite komade. Najsilovitejši,
čeprav najokrutnejši, je vsekakor Tiest.