V povesti Jalov dom (1941) pa se je Jarc lotil usode podeželskega življa v slogu tipične kmečke, vaške oz. ljudske povesti. Junak doživlja nesrečne peripetije doma in med brezdomci po svetu, nazadnje pa se v dvomljenju med domom in tujstvom odloči za vrnitev domov, poroko in življenje na kmetih. Povest odlikujejo značilnosti, kot so lepote narave, ljubezen do kmečkega dela, zaupanje v Boga in preprosto družinsko življenje. Jarčeva tretja povest, mladinska pripoved Zakopani zakladi (1940), ki ni doživela nikakršnih odmevov v tisku in literarni zgodovini, je zgled pustolovske in didaktične proze za mladino; slavi »zakopane zaklade«, tj. neodkrite mlade človeške talente med revnim ljudstvom.