Vsak kraj spremlja kratek uvod, vsako postajo pa osnovni podatki o umetnini, ki jo je točka navdahnila, umetnostnozgodovinski opis slike, kratek kulturnozgodovinski oris kraja in fotografija današnjega razgleda. Predložene so čimbolj natančne lokacije, ki jih je mogoče poiskati z mobilnimi napravami. Podrobnejše zemljevide in kak nasvet poiščite v turistično-informacijskih centrih v Ljubljani, v Škofji Loki, v Bohinjski Bistrici in na Bledu. V Sorici se lahko ustavite v hotelu Macesen, na Soriški planini pa pri eni od koč.
Prav tako je navedeno, če in kje je posamezna umetnina na ogled – večina jih je razstavljenih v Narodni galeriji, preostale muzejske zbirke pa ponujajo pomemben vpogled v kulturnozgodovinske okoliščine z začetka 20. stoletja.
Gorenjska in Ljubljana sta se v zadnjih sto letih urbanistično zelo spremenili in nekatere lokacije so danes pozidane, zaraščene ali nedostopne (zasebna zemljišča). Grohar je – po drugi strani – prav tako številna dela dokončal v ateljeju po svojem lastnem navdihu in jih (vsaj za zdaj) ne moremo neposredno povezati z resničnim razgledom; najbolj zgovoren zgled tega je slika Pomlad. V takšnih primerih smo izbrali točko, ki zagotavlja ustrezno alternativo.
Nekatere postaje v hribih so dostopne le peš, zato se primerno obujte in oblecite, bodite tudi pozorni na vremensko napoved. Ko smo na poti, gledamo, da se držimo označenih poti in ne hodimo po zasebnih zemljiščih in nepokošenihtravnikih, ne trgamo cvetja, ne nabiramo rastlin in gob in se nasploh vedemo kot ozaveščeni gostje.