Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri

Preučevanje ribiške terminologije v tem okolju ni naključno. Ribištvo je bilo namreč prastara, trdicionalna gospodarska pridobitna panoga tržaških slovenskih vasi na kraški obali od Škednja do devinskega Štivana, danes pa je ta dejavnost popolnoma ohromela in zamrla. Nekoč je slovenski človek stoletja živel v neposrednem stiku z morjem. Življenje samo ga je priklenilo na vodne vire, toda danes ga isto življenje usmerja proč od njih v delavnice in tovarne. Zato ribištvo zamira. V Tržaškem zalivu je slovenski ribič danes prava redkost. Ribištvo se tu oživlja le v pričevanjih zadnjih potomcev, ii na svojih domovih hranijo dragocene ribiške predmete in obujajo spomine na to dejavnost svojih dedov z oživljanjem bogatega strokovnega izrazja, ki predstavlja izredno kulturno dediščino, ki z zamrtjem te dejavnosti tvega pozabo. Ista zgodba de danes, žal, ponavlja v slovenski Istri…iz spremne besede.