Prvi del knjige, komparativni pregled razvoja prostorskonačrtovalske kompozicije v posameznih zgodovinskih obdobjih in na različnih koncih/lokacijah našega planeta, se bere kot potopis prostorskega načrtovalca – planerja, ki je proučeval in opazoval ta fenomen in situ, kot svetovni popotnik, kar avtor gotovo je. V tem delu so predstavljeni tudi posamezni vidiki pojavnosti prostorskih kompozicij, ki bralcu pomagajo razvozlati kompleksnost tega pojava oz. dojeti celovitost načrtovalskega pristopa. Osrednji del monografije govori o prostorski sintezi kot pomembnem ogrodju za snovanje vizije bodočega razvoja in prostorskih ureditev, ki ne utesnjuje kreativnosti in poguma prostorskega načrtovalca, krepi pa njegovo kredibilnost. V nadaljevanju so predstavljena kompozicijska načela in priporočila za različne vsebine prostorske sinteze od rabe tal, značilnih posegov v prostor do popolne ohranitve naravnega okolja ter podana splošna načela ustvarjanja prostorske kompozicije po posameznih korakih. V zadnjem, zaključnem delu knjige avtor obravnava prostorsko kompozicijo na posameznih ravneh organizacije prostora (država, pokrajina, občina, mesto) ter nazorno prikazuje postopek prostorske sinteze pri konkretnih planerskih nalogah.