V Pompejevi smrti (1644) opisuje Pompejev umor in kleopatrin boj za oblast. V teh dramah je zlasti vznemirljiva podoba antične ženske kot političnega dejavnika (Sabina. Emilija, Kleopatra) skozi oči klasicističnega dramatika. Corneilleve rimske politične tragedije Horacij, Cina in Pompejeva smrt sodijo v vrh dramatikovega ustvarjanja, njegov celotni dramski opus pa pomeni vrh evropskega klasicizma.