Članici strokovne komisije sta o njegovi zbirki zapisali: Kako ujeti upanje na krajih samote? Kako naj starec pogleda skozi oči (sebe kot) otroka, ki se mu je skozi leta odtujil? Kaj ostane, če ti tat ukrade pesem? To so vprašanja, ki nas nagovarjajo ob prebiranju pesniške zbirke Absurdi. Ko lirski subjekt v iskanju samega sebe preizprašuje svojo in bralčevo pozicijo, v njem vzklije želja po zapolnitvi praznine, potreba po soustvarjanju, oglaša se sla po življenju.
Pesmi v zbirki Absurdi odlikujejo svež jezik, drzne prispodobe in intenzivno iskanje – tako izraznih sredstev kot svojega mesta v poeziji in v svetu.