Literarna biblioterapija v hitro razvijajočem se svetu, ki ga zaradi njegove kompleksnosti vedno težje razumemo, ponuja prostor za pogovor, samorefleksijo, osebnostno rast, samouresničevnje, izmenjavo mnenj in razvijanje empatije. Ponuja neposreden vpogled v življenja literarnih oseb, posredno pa bralcu ponuja vpogled v lastno življenjsko izkušnjo v vsej svoji kompleksnosti.
Poznamo različne metode branja literarnih besedil, s pomočjo katerih lažje odkrivamo vse jezikovne in pomenske ravni literature. Ena izmed tovrstnih metod je biblioterapija. Poznamo več vrst biblioterapije. Najpogosteje govorimo o klinični in razvojni biblioterapiji, znotraj razvojne pa tudi o literarni biblioterapiji.
Razvojna biblioterapija se za razliko od klinične biblioterapije izvaja z duševno zdravimi posamezniki in v nekliničnem okolju, npr. v knjižnicah, šolah in na univerzah. Ker se pri razvojni biblioterapiji uporabljajo različne vrste besedil, ki so pogosto posebej prilagojena in niso nujno literarna, znotraj razvojne biblioterapije razlikujemo literarno biblioterapijo, ki jo podrobno obravnavamo v tej knjigi.
Osredotočamo se na notranje doživljanje literarnih oseb in njihova čustva, zato se najbolj natančno posvetimo čustvenim konceptualnim metaforam.