Deportacije iz Julijske krajine v Jugoslavijo, 1945–1954 : diplomatski in socialni vidiki

To se je začelo z ukvarjanjem s taboriščem v Borovnici in Borovnica se na več ključnih mestih pojavi tudi v pričujočem besedilu. Zanj lahko rečemo, da predstavlja zaokrožen in celovit prikaz zapletene in v marsičem še neraziskane problematike. Avtorica je med njegovim nastajanjem pregledala kopico arhivskega gradiva, predvsem pri rekonstrukciji vprašanja deportacij kot diplomatskega problema v trikotniku med Jugoslavijo, Italijo in zahodnimi zavezniki. Drugi ključni sklop virov, ki je podlaga monografije, pa so ustni viri oziroma egodokumenti. (izr. prof. dr. Aleš Maver)

Pred sabo imamo konkreten in znanstveno neoporečen ter intelektualno pošten prispevek k razbremenitvi nelahke obmejne/zamejne in meddržavne zgodovine. Govorimo torej o temeljnem delu, ki bo brez dvoma postalo referenčno zaradi vsebine, uporabljene metodologije in terminologije. /…/ Njena raziskava je originalna in izvirna, logično strukturirana, prinaša številna nova zelo pomembna spoznanja ter glede na dosedanje študije predstavlja bistven presežek. Odgovarja vsem kriterijem resnega znanstvenega besedila in je nenazadnje berljiva in razumljiva tudi za nespecialiste naslovne tematike. (prof. dr. Gorazd Bajc)

O avtorici: 

Urška Lampe (1987) je raziskovalka na Inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja in Marie Sklodowska-Curie štipendistka na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah (MSC-IF). Doktorirala je leta 2016 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Za svojo doktorsko disertacijo je leta 2018 prejela nagrado Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu (SLORI). je avtorica številnih znanstvenih člankov, urednica znanstvenih revij Annales, Series Historia et Sociologija in Acta Histriae ter več znanstvenih monografij. Kot predavateljica sodeluje s Filozofkso fakulteto Univerze v Mariboru.