Petra Očkerl se je rodila leta 1988 v Mariboru. Po maturi na Prvi gimnaziji Maribor je izobraževanje nadaljevala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 diplomirala iz Analitske sociologije in leta 2016 magistrirala iz Sociologije – okoljskih in prostorskih študij. Izpopolnjevala se je tudi na Univerzi na Dunaju, kjer se je njeno zanimanje za prostorska vprašanja in zagotavljanje kakovosti življenja z javnimi storitvami še okrepilo. Vzporedno je študirala Medjezikovno posredovanje slovenščina-angleščina-nemščina na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2015 tudi diplomirala.
Od leta 2012 je redna sodelavka na IPoP – Inštitutu za politike prostora in od leta 2017 deluje v mariborski pisarni inštituta. Dejavna je pri različnih projektih in programih na področju urejanja prostora. Med njene glavne naloge spada podpora slovenskim občinam pri vključevanju v program URBACT in Evropsko pobudo za mesta. Je avtorica in soavtorica več člankov in publikacij na temo trajnostnega urbanega razvoja in sodeluje pri mednarodnih študijah na temo kohezijske politike. Prizadeva si širiti dobre prakse trajnostnega urejanja prostora in tako prispevati k boljši kakovosti življenja ljudi v mestih in izven njih.
Iz recenzij:
Ko se avtorica besedila nekaj let po zaključku projekta Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 sprehodi skozi teorijo in prakso mariborskega primera, je temeljita zlasti v uvodnem, teoretičnem delu, zdi se, da bi ta lahko rabil tudi kot učinkovit učbenik za pripravo tovrstnega projekta nasploh. Vključuje namreč mnoge pomembne razmisleke, ki pomagajo iskati pravo mero in prepotrebno osredotočenost. – Doc. dr. Jerneja Ferlež
Maribor kot Evropska prestolnica kulture je na kratki rok prinesla nekaj razočaranja. Pričakovanja, še posebej glede nove infrastrukture, so bila namreč velika. Vse kaže, da celo prevelika. Vendar po desetih letih, vsaj od zunaj, razočaranje ni več edini občutek. Vse bolj se namreč zdi, da je vendarle dobro, da mesto ni investiralo v predimenzionirano infrastrukturo, za katero bi se pozneje izkazalo, da je preprosto prevelika in predraga za vzdrževanje. – dr. Aidan Cerar, IPoP – Inštitut za politike prostora