In kaj je boljšega, kot da za smeh na plano privlečeš stare prigode, izgubljene med gozdovi? Tukaj zbrane se berejo kot literarne šale, tudi najbolj zvijačne, in čeprav ni vsaka duhovita, so v primerjavi z uzakonjenimi spletkami, političnimi krajami vseh vrst, bančnimi ropi, ki so jih zakrivili bankirji sami, resnično genialne, malodane poetične. Za ušesa privlečene zgodbe se odvijajo v avtorjevi rodni dolini Vajont, po njenih vaseh in gostilnah.
Miniaturice iz gorskega življenja, tragikomično zabavni pripetljaji, ki v avtorjevih spretnih kiparskih rokah oživijo v obliki kratkih zgodb, velikih malih pripovedi za odrasle, kot izročilo za prihodnje generacije. S hrapavo, a z barvnimi odtenki okrašeno pisavo, zbadljivo in odčarano stvarno, zares doživeto, Mauro Corona utira svojstveno pot do lahkotnosti, ki bralca vabi k vnovičnemu odkritju veselja tudi takrat, ko zanj ni videti pravega razloga.
»Srečen je, kdor življenje obrača na glavo. Kdor umira od smeha takrat, ko bi moral točiti solze.«
O avtorju:
Mauro Corona (1950) je furlanski pisatelj, kipar v lesu in alpinist. Živi in deluje v alpski dolini Vajont, preživelec in pričevalec tragedije tega kraja iz leta 1963. V mladosti gozdar, kamnosek in divji lovec v trojici ustvarjalnih dejavnosti je segel v sam evropski vrh. Kiparsko se je izšolal pri ladinskem mojstru Augustu Murerju. Preplezal je dobrih tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in se udeležil več mednarodnih odprav. Kot eden uspešnejših sodobnih italijanskih pisateljev je objavil več kot trideset knjižnih del, kratkoproznih zbirk, romanov in esejev, prevedenih v številne svetovne jezike. Prejel je prestižna literarna priznanja, med njimi nagrade Bancarella, Campiello in nagrado Mario Rigoni Stern. Za milijone bralcev je učitelj življenja.