Prvi del knjige obravnava klasifikacijo in značilnosti izgube sluha ter opisuje položaj gluhih in naglušnih učencev v Sloveniji.
Sledi analiza kognitivnega in jezikovnega razvoja, pri čemer so posebej izpostavljene metode za razvoj fonološkega zavedanja in organizacije besedišča, kar predstavlja velik izziv za učence z izgubo sluha. Knjiga ponuja konkretne strategije za poučevanje slovnice in razvoj vseh štirih jezikovnih spretnosti, ki so uporabne v vsakodnevni praksi.
Zaključni del vključuje študijo primera s podrobnim intervjujem z uporabnikom polževega vsadka, ki ponuja vpogled v njegove učne izkušnje. Delo tako predstavlja dragocen vir za učitelje, saj prispeva k boljši prilagoditvi poučevanja angleščine gluhim in naglušnim učencem.
Iz recenzij knjige:
Avtorica je po temeljitem pregledu obsežne literature za namen monografije oblikovala jasne sklepe za uspešno poučevanje angleškega jezika za gluhe in naglušne učence. Pri tem velja poudariti, da gre zgolj za nabor nekaj tovrstnih strategij, ki so v tujini običajna praksa, v slovenskem prostoru pa zaenkrat še ni bilo narejene temeljite študije, na podlagi katere bi lahko podali več jasnih napotkov za poučevanje angleščine za otroke z izgubo sluha. – Doc. dr. Damjana Kogovšek
“Za gluhe in naglušne učence je velik izziv že uporaba njihovega maternega govorjenega/pisnega jezika, zato učenje tujega jezika pred njih in njihove učitelje postavlja še toliko večji izziv. Ta proces učenja je edinstven na dva načina: (1) gluhost oz. naglušnost je predvsem jezikovni problem; (2) poučevanje jezikov se razlikuje od poučevanja drugih šolskih predmetov. Ti dve dejstvi pomenita, da je poučevanje in učenje tujih jezikov pri gluhih/naglušnih zelo specifično in novo področje v okviru študij gluhosti/naglušnosti, ki mora biti pripoznano in ustrezno raziskovano. Jezik je veliko več kot govorjena beseda, in zato ni razloga, zakaj se gluhi in naglušni učenci ne bi mogli uspešno učiti. Zato je odgovor na vprašanje »Zakaj bi se gluhi želeli učiti tujega jezika?« zelo preprost – zaradi istih razlogov kot slišeči: zanimajo jih tuje dežele; morda je njihova družina dvojezična in se želijo učiti jezika svoje skupnosti; želijo potovati ali delati v tujini; imajo prijatelje in sorodnike v drugih državah; skozi tuji jezik želijo bolje spoznati lasten jezik in kulturo itn.” – dr. Janez Skela