Fritz Lang, sloviti režiser 20. stoletja, je poleg filmov skrbno režiral tudi svoj življenjepis.
Morda gre res za nezanesljivega pripovedovalca, ki je svoje življenje rad prikrojil, začinil in olepšal, se pa zato njegova zgodba bere in gleda kot napet film. Da pa ne bi ostalo le pri režiserjevi verziji, poskrbijo njegovi znanci, prijatelji, sodelavci, biografi, žene in ljubice, ki spregovorijo o manj laskavih plateh njegove kontroverzne osebnosti.
Posebna poslastica pa je, da v Langovi zgodbi pomembno vlogo igra naš Ljutomer – kraj, kjer je režiser kot mladenič prebil pol leta svojega življenja, in kraj, odkoder je odnesel skrivnost, ki je usodno zaznamovala njegovo pot.
Skrivnost, ki se bo razkrila na koncu ene same noči, kot življenje dolge …
Iz spremne besede Marcela Štefančiča, jr.
Fritz Lang se ni nikoli zares sprijaznil s prihodom zvoka, zato ej vse življenje ostal zvest nememu filmu, kar seveda pomeni, da je ostal vse življenje zvest stripu, kajti nemi filmi so stripi. Nemi filmi so celo bližje stripu kot zvočnemu filmu.
Mnenje o stripu Tomaža Lavriča:
“Lang je sijajen, narativno dinamičen in likovno inovativen strip, čuti se, da ga je naredil filmski navdušenec in s svojo močjo pritegne tudi mene, ki me sicer ta stara jajca ne zanimajo.”