🖋️ Čemu humanistika v času, ko mora skoraj vse dokazovati svojo neposredno uporabnost? Deset glasov z različnih področij pokaže, da vprašanja o jeziku, zgodovini, kulturi, družbi in človeku niso razkošje, ampak eden od načinov, kako razumemo svet, v katerem živimo.
Humanistika! O smislu humanističnih študijev je nastala po srečanju, ki je 3. junija 2026 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani skušalo preseči pregrado med humanističnimi raziskovalci in javnostjo. Člani in članice Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v kratkih nagovorih razmišljali o preprostem, a vse prej kot lahkem vprašanju: kakšen smisel ima humanistika v sodobni družbi?
Odgovori prihajajo z različnih področij. Nike Kocijančič Pokorn piše o učenju jezikov in prevajanju, Sašo Jerše o zgodovini, Miha Kovač o branju knjig, Tina Milavec o arheologiji, David Movrin o klasičnih jezikih in književnosti, Gregor Pompe o muzikologiji, Vid Snoj o literarni vedi, Ksenija Vidmar Horvat o sociologiji kulture in Blaž Zabel o filozofiji.
Prispevki tako ne zagovarjajo humanistike kot abstraktnega akademskega področja, temveč pokažejo, kaj nam posamezne discipline omogočajo. Zgodovina pomaga premišljevati človeka v času, jeziki in prevajanje omogočajo srečevanje z drugostjo in hkrati razvijanje lastnega jezika, literatura in knjige širijo prostor mišljenja, sociologija kulture pa ponuja orodja za razumevanje družbe. V ozadju različnih pogledov je skupno vprašanje, kako ohraniti sposobnost kritičnega mišljenja, argumentiranja, dvoma in razumevanja drugačnosti.
Knjiga se obenem dotika položaja humanistike danes. Andreja Žele v uvodnem nagovoru opozarja na njeno vse večjo podrejenost trženju in kapitalu ter na nevarnost izgubljanja avtonomije humanističnega študija. Posebno pozornost namenja tudi jeziku in položaju slovenščine v znanosti: samoumevnost rabe slovenskega jezika po njenem ni nekaj, na kar se lahko preprosto zanesemo, temveč zahteva dejavno strokovno in znanstveno skrb.
Zelo aktualno perspektivo prinaša tudi Ksenija Vidmar Horvat, ki razmišlja o družbi, v kateri imamo zgodovinsko izjemen dostop do informacij, obenem pa se soočamo z erozijo informiranosti, algoritmi, odmevnimi komorami in polarizacijo. Prav zato humanistiko poveže s sposobnostjo kritične presoje, avtorefleksije in pripravljenostjo poslušati tudi argumente ljudi, s katerimi se ne strinjamo.
Humanistika! je tako kratka, večglasna obramba disciplin, katerih vrednosti ni vedno mogoče izraziti z neposredno merljivo koristjo. Hkrati pa zastavlja širše vprašanje: kaj izgubimo kot posamezniki in kot družba, če se nehamo resno ukvarjati z jezikom, zgodovino, umetnostjo, kulturo in človekom?
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- pomen in prihodnost humanistike
- kritično mišljenje in sodobna družba
- jezik, literatura, zgodovina in kultura
- vloga univerze in humanističnega izobraževanja
- položaj slovenščine v znanosti in visokem šolstvu
